Branko Humar

scan0085

Filozofija mi je dala obvezo, da sem dostojen in spoštljiv do SOBIVANJSKOSTI. Tako da je življenjepis, ki se poda v proceduralnost vstopa na bienale, neke vrste stiska, ki transcedetira v negacijo ustaljenih norm in pričakovanj.

Če moram kaj reči za ta čas in svetu, je to predvsem velika obveza do leta 1917, ko je bil postavljen v »DUCHAMPOVI FONTANI« mejnik preizpraševanju na vseh nivojih umetniške govorice.

Če se smem poimenovati za raziskovalca oblik, skozi konotacijo misli in pulziranja, je moje sodelovanje s sopotniki kontradiktorni preplet etabliranosti in bolečine, ki jo nosi nemoč institucionalnega.

Zato se mi v predstavitvi kronologije ponuja edina rešitev sežeta v premisah:

  1. Razstavil sem edino uro v vasi Lohke, Banjšice, 1963.
  2. Razstavil sem Citroen 2CV, Majde Vrhovnikove 4, Ljubljana, 1973.
  3. Razstavil sem kombi – Renault Trafik (požgan), Metliška, Ljubljana, 1986.
  4. Razstavil in sestavil stanovanje iz leta 1928, Zbašnikova 4, Ljubljana, 1993.

Izžetost na rovaš distance do institucionalnega mi je na polju JAVNE RABE UMA ohranilo svobodo na nogah.

Za ta čas imam kaj reči v navezi z Ratkom Gaćešo, predvsem ker nosiva vzgib, impulz z razstave na Metelkovi (1. maj 2012), grafični simbolizem in glasbeni recital.

URBI ET ORBI /Branko Humar
Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Kakšne so posledice tehnološkega razvoja? Kako sodobniki vidimo prihodnost? Živimo v svetu obsedenim s kultom hitrosti in razvoja. Vse se dogaja v istem trenutku. Spektakel je postal kapitalistični način reprodukcije.
Blago je odrezano od svoje prave vrednosti in funkcije. Temelji izmenjave blaga pa so davno pozabljeni.
Zamenjali smo jih z neskončnimi simulakri. Skozi ta novi svet brezglavo drvimo. Naša tehnološka zavest pa ima nalogo, da zbere zadostno hitrost. Prostor je izničen. Negacija časa je temelj novih socialnih form v ekonomiji informacij in novih društvenih mrež.
V projektu se z dozo skepse vračam k dekonstruiranim idealom preteklosti, katere ponovno vrednotim, kot v času ko smo kot vrsta pozitivistično strmeli h koncu. Gre pravzaprav za integracijo duše v množične tehnične izdelke, kateri so zaradi tempa življenja ostali zanemarjeni.
Del otvoritve 28.10. bo glasbeni recital Ratka Gačeše: Miroslav Krleža, Balade Petrice Kerempuha – Na mukah.

Del otvoritve 28.10. bo glasbeni recital Ratka Gačeše: Miroslav Krleža, Balade Petrice Kerempuha – Na mukah.

 

Pokrovitelji projekta: Naravni zdravilni gaj Tunjice, Pizzerija Foculus, Pizzerija Parma,Agencija za kadre Tevis, Potovalna agencija Gras Tours, Valiant d.o.o.