Ana Baraga je rojena 2. 2. 1988 v Ljubljani. Od otroštva konstantno riše. Na začetku so se na papirju pojavljale princeske in konji, s časom pa so dobili novo družbo vseh bitji in stvari.
Maturirala je leta 2005 na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani zaključuje študij oblikovanja vizualnih komunikacij. Njene strasti so ilustracija in knjiga, ampak ker je življenje ustvarjeno iz toliko različnih koščkov in možnih pogledov na njih, se rada loteva različnih medijev (fotografija, video, grafične tehnike, slikanje,…) in išče nove poti ustvarjalnosti.

POSTAJAM ŽIVAL / Ana Baraga

Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Sem bolj človeška, kadar sem živalska. Ko prevzemam obliko živali, lažje razumem naravo in sebstvo. Živali so naše učiteljice. Kot vsa čuteča bitja so jasne osebnosti, in ko prevzemam njihovo obliko, mi s svojimi lastnostmi osvetlijo moje, s svojim živalskim duhom pa odsevajo mene.
Totemizem privzema sobivanje in tesno vez med živaljo in človekom, ki se lahko oblikuje v miselnih okvirjih, ki ne razlikujejo med človekom in zverino. Totem bi si lahko predstavljali kot brata ali sestro, in bi z njim morali tudi tako ravnati. Je le odsev povezanosti, ki je neločljiva od enosti.
Totemska noša je individualni totem, ki ga sestavljajo vzorci in podobe devetih živali, ki predstavljajo sedem smeri, ki obkrožajo moje telo (vzhod, jug, zahod, sever, navzgor, navzdol in navznoter) ter mojo žensko in moško stran.

Anka Kočevar je diplomirala iz slikarstva na ljubljanski likovni akademiji leta 2009. Je avtorica treh kratkih risanih filmov, ki so bili predstavljeni na domačih in tujih filmskih festivalih. Ustvarja knjižno ilustracijo za otroke in strip. Razstavlja samostojno kot tudi na selekcioniranih razstavah. Na delavnicah o animiranem filmu izobražuje najmlajše. Je predstavnica generacije, ki jo vse bolj spodkopavata obstoječi ekonomski in politični sistem. Zato protestira, tudi z umetniškimi sredstvi.

ČESTITKE / Anka Kočevar
Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Prazniki nakazujejo na nek dogodek, gesto, izhodiščno potezo, ki se v svoji ritualizirani obliki vpenja v družbeno strukturo. Implicirajo prelom z obstoječim in kot taki slavijo uspehe lokalne, nacionalne ali globalne skupnosti z namenom ohranjanja družbene kohezije. V samo vsebino praznika pa je vseskozi vtkan tudi paradoks, njegova temna plat, prisotna le med vrsticami. Personifikacija temeljnih oblik vednosti skozi alegorične podobe žensk kot stebrov družbe na drugi strani razkriva izključenost in neenakost, ki so jim ženske priča na praktično vseh nivojih družbenega življenja. Kri borcev za svobodo izpod spon diktatorjev je zamenjala kri izkoriščanih v primežu kapitalističnega ekspanzionizma. Glas prerokov je institucionaliziran in sprevrnjen v svoje nasprotje. Kultura, izraz človečnosti in samobitnosti, pa je postala artikel na prodajnih policah povprečnosti. Čestitke v tem pogledu predstavljajo moment refleksije, prestop onkraj denotativne sporočilnosti praznika na njegovo obrobje, kjer se riše nezavedno družbe in s tem možnosti in potenciali njene transformacije. Osrednja nit, ki teče vzdolž vsake izmed čestitk, je arhitektura. Njen objekt v svoji ilustrirani obliki deluje kot medij izpostavitve specifične problematike, ko se nanj, v značilnem obratu čestitke, pripenjajo revolucionarne parole vstajniških gibanj. Tovrsten objekt lahko zavzame formo hiše kot take, ki postane žrtev in platno marketinške »inovativnosti« ali pa cerkve, na kateri se v obliki grafitov izrišejo očitki, tako tuji njeni lični podobi. Spet drugič je arhitekturni objekt konkreten. Urbančeva hiša na tem mestu nastopa kot simbol utelešenja neoliberalne logike, obenem pa ponuja premislek o potencialih in še neslutenih možnostih rabe zgradbe. V ospredje je torej postavljena diskrepanca med pojavnostjo in subtilno, latentno, temačnejšo razsežnostjo tistega, kar čestitka reprezentira, s tem pa je že v samem naslovu zaznati dobršno mero ironije. Čestitka v pravem pomenu besede to postane šele ob svojem naslovljencu, ki je v našem primeru kontingenten prejemnik pošte v elektronskem nabiralniku ali pa naključen virtualni sprehajalec po straneh spletnega portala Youtube.

Aphra Tesla, samostojna kulturna delavka, intermedijska umetnica, rojena v Slovenj Gradcu je leta 2010 je magistrirala iz videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Že leta se ukvarja tudi z glasbo in je sodelovala s številnimi glasbeniki in skupinami : Mljask (Vasko Atanasovski), Sounds of Slovenia, Miloš Simić in Co. Pilots, Elevators, Cameron Bobro, Jazoo, Robert Jukič, Andraž Mazi, Aphra Tesla in Suprematisti fest. Metod Banko, Aldo Ivančič, Dejan Berden, Matija Krivec, Janez Dovč…
Leta 2009 je sodelovala s svojo skupino Aphra Tesla in Električno gledališče na mednarodnem gledališkem festivalu Ex ponto, kjer se je predstavila kot multimedijska vsestranska umetnica z glasbeno – video predstavo, neokabarejem Pa- pa ati v gledališču Glej.
2011 leta je imela v novomedijskem mestu Trbovlje magistrsko razstavo pod strokovnim vodstvom kustosa Zorana Pozniča. Septembra 2012 je v Kibli predstavila novi intermedijski projekt Aphra Tesla Operating System Incorporated BenneGesserit.
Septembra 2011 je v Cankarjevem domu na konferenci SiNAPSA Neuroscience Conference ‘11, Central European FENS Featured Meeting predstavila nov project Aphra Tesla Operating System Incorporated 2012 je z inermedijskim znanstveno projektom Aphra Tesla Operating System Incorporated BenneGesserit, v sodelovanju z oddelkom za nevroznanost nastopla v Kibli v Mariboru in v Novo-medijskem mestu Trbovlje.
Februarja 2013 je bila premierno uprizorjena njena intermedijska predstava Duša, katero je režiral Matjaž Latin v sodelovanju s pianistom Jožijem Šalejem.
Februarja 2013 se je v Kibli predstavila s projektom Aphra Tesla Operating System Incorporated Richard Heslop: Child And the Saw, v glasbenem sodelovanju z Igorjem Bezgetom.

CROSS IS ALIVE /Aphra Tesla OS Incorporated Free Machine

Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Aphra Tesla Operating System Incorporated Free machine: Cross is alive je Intermedijska postavitev v vlogi šamana. Aphra Tesla tokrat v sodelovanju s priznanimi vrhunskimi umetniki: Igorjem Bezgetom, Sebastijanom Duhom in Tino Istenič ustvari gibljivo, živo ilustracijo, ki sporoča, kako je, ko umetnik v vlogi mistika ustvarja globalni uniformni vzorec in je njegov psihofizični sistem v simetriji, v Enem, onstran psihološkega prostora in časa, v »neskončnosti«. Magično soočenje z realnostjo, v smislu čudežnega preklopa v drugo doživljajsko dimenzijo nas samih kot opazovalcev razkrije usodonosje dobe v kateri smo. V stiski je človekova zmožnost imaginacije. Zato je video v tem primeru jezik medija, ki skozi podobe zametkov fenomenalne zavesti človeka pooseblja, skuša in nagovarja Kozmos naj varno spremlja sodobno umetnost, ki dandanes potuje skozi na novo ustvarjene pokrajine človeških vic v iskanju neke nove oblike življenja.

Človek, ki vstopi v Aphra Tesla Operating System postane (zavedno ali nezavedno) del sicer umetno forsiranega prostora, ki pa je aranžiran tako, da nas prečisti in uči, da ne iščemo svoje podobe v podobah predpisanih potreb, ki jih narekuje zunanji svet. Aphra Tesla Operating System je droga, ki razstruplja podobo imaginarija 21. stoletja. Cross is alive: Nasprotja so potreba in enost sveta. Mitologija- znanstvena fantastika. Erotika- Suprematizem. Religija-domišljija. Poseksati lastni obstoj. Prestrukturirat in presocializirat Človeštvo… Cross is alive

Sodelavci:

Glasba: Igor Bezget
Poezija: Aphra Tesla
Produkcija: Sebastijan Duh
Režija: Aphra Tesla Operating System
Video: Tina Istenič
Montaža: Tina Istenič, Aphra Tesla Operating System

Biba Košmerl je bila rojena 22. 8. 1990 v Novem mestu. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, Umetniška gimnazija – likovna smer. Trenutno zaključuje študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na smeri Grafično oblikovanje. Med tekom študija je v okviru študijske izmenjave opravila en semester na Designskolen Kolding, na Danskem. Ukvarja se predvsem z grafičnim oblikovanjem in fotografijo, od leta 2013 je likovna urednica študentskega časopisa Tribuna. Njena dela so bila med drugim razstavljena na razstavi fotografskih del študentov aluo v Galeriji Photon (2011), Oko za Oko 2011 v Narodni Galeriji, v reviji Voight Kampff (2012), Billund Lufthavn (del skupine, ki je zmagala na natečaju za oblikovanje letalskih kart) na Danskem (2012), v ožjem izboru Emzinove Fotografije leta (2013) ter na razstavi Dizajn Tribune v galeriji g12 v Beogradu (2013),…

PRESPLET / Biba Košmerl

Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

V projektu se avtorica ukvarja z estetiko interneta in absurda, s katerim nas le-ta sooča. Podobe so kolaži naključnih elementov, ki predstavljajo naključje podatkov, na katere naletimo ob brskanju po spletu. Delujejo zamrznjene in izolirane, vsaka slika nastopa zase – kot spletne strani, med katerimi ni nobenih povezav. Gre za naključne objekte vsakdanjega življenja, pop kulture ter aspektov intimnosti, ki kot celota tvorijo stvarno podobo interneta, kot ga doživlja sama.

Filozofija mi je dala obvezo, da sem dostojen in spoštljiv do SOBIVANJSKOSTI. Tako da je življenjepis, ki se poda v proceduralnost vstopa na bienale, neke vrste stiska, ki transcedetira v negacijo ustaljenih norm in pričakovanj.

Če moram kaj reči za ta čas in svetu, je to predvsem velika obveza do leta 1917, ko je bil postavljen v »DUCHAMPOVI FONTANI« mejnik preizpraševanju na vseh nivojih umetniške govorice.

Če se smem poimenovati za raziskovalca oblik, skozi konotacijo misli in pulziranja, je moje sodelovanje s sopotniki kontradiktorni preplet etabliranosti in bolečine, ki jo nosi nemoč institucionalnega.

Zato se mi v predstavitvi kronologije ponuja edina rešitev sežeta v premisah:

1. Razstavil sem edino uro v vasi Lohke, Banjšice, 1963.
2. Razstavil sem Citroen 2CV, Majde Vrhovnikove 4, Ljubljana, 1973.
3. Razstavil sem kombi – Renault Trafik (požgan), Metliška, Ljubljana, 1986.
4. Razstavil in sestavil stanovanje iz leta 1928, Zbašnikova 4, Ljubljana, 1993.

Izžetost na rovaš distance do institucionalnega mi je na polju JAVNE RABE UMA ohranilo svobodo na nogah.

Za ta čas imam kaj reči v navezi z Ratkom Gaćešo, predvsem ker nosiva vzgib, impulz z razstave na Metelkovi (1. maj 2012), grafični simbolizem in glasbeni recital.

URBI ET ORBI /Branko Humar
Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Kakšne so posledice tehnološkega razvoja? Kako sodobniki vidimo prihodnost? Živimo v svetu obsedenim s kultom hitrosti in razvoja. Vse se dogaja v istem trenutku. Spektakel je postal kapitalistični način reprodukcije.
Blago je odrezano od svoje prave vrednosti in funkcije. Temelji izmenjave blaga pa so davno pozabljeni.
Zamenjali smo jih z neskončnimi simulakri. Skozi ta novi svet brezglavo drvimo. Naša tehnološka zavest pa ima nalogo, da zbere zadostno hitrost. Prostor je izničen. Negacija časa je temelj novih socialnih form v ekonomiji informacij in novih društvenih mrež.
V projektu se z dozo skepse vračam k dekonstruiranim idealom preteklosti, katere ponovno vrednotim, kot v času ko smo kot vrsta pozitivistično strmeli h koncu. Gre pravzaprav za integracijo duše v množične tehnične izdelke, kateri so zaradi tempa življenja ostali zanemarjeni.
Del otvoritve 28.10. bo glasbeni recital Ratka Gačeše: Miroslav Krleža, Balade Petrice Kerempuha – Na mukah.

Del otvoritve 28.10. bo glasbeni recital Ratka Gačeše: Miroslav Krleža, Balade Petrice Kerempuha – Na mukah.

Pokrovitelji projekta: Naravni zdravilni gaj Tunjice, Pizzerija Foculus, Pizzerija Parma,Agencija za kadre Tevis, Potovalna agencija Gras Tours, Valiant d.o.o.

Davor je mlad srbski umetnik in njegov glavni interes je sodobna umetnost. Njegova primarna izrazna medija sta risanje in slikanje vendar svoje kreativne zmožnosti rad preizkuša tudi skozi druge medije in projekte, kot na primer oblikovanje plakatov in ovitkov za različne glasbene projekte, T-shirtov, brošk in kratkih animacij.
Diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Novem sadu in na isti univerzi leta 2012 tudi magistriral. Svojo umetniško kariero začne leta 2008, ko ima prvo samostojno razstavo v galeriji «Zlatno oko» v Novem Sadu. Temu sledijo mnoge skupinske in samostojne razstave.
V času magistrskega študija je na Umetniški Akademiji zaposlen kot asistent pri predmetu risanje, kjer si pridobi tudi pedagoške izkušnje.
Že kot najstnik se začne zanimati za fanzine in je še vedno zelo aktiven pri izdelavi Art fanzinov. Ena njegovih posebnosti so tudi stenske poslikave (posebej velja izpostaviti poslikavo na Mladinskem centru Crna Kuča 13 v Novem Sadu).

Dear mommy,
all is well. i love camp. im making a lot of friends here, mia is my best friend even though shes sometimes mean and calls people stupid and shoots them in the eyeball with a gun. once i was standing on the roof of a tall building and i saw her sneaking up behind, extra quiet..i think she wanted to push me off. another time we were at the dinner table, it was a evening, she turned the blade of the knife towards my person. a clearly intented threat. she kidnaps children and calls it “babysitting”. the children are returned to their parents in physically healthy but psychologically tortured condition. she is an acquitted rapist whose favourite food is sugardumplings. the specifity of this coincidence feels me with vague horror. shirley potential

Dunja je diplomirala iz slikarstva na Umetnostni Akademiji v Zagrebu pri profesorju Zlatku Keserju. Od leta 2003, sodeluje z striparskim kolektivom Komikaze. V tem času se je v njenem življenjepisu nabralo lepo število razstav ( med drugim: Boomfest Comic Festival –Rusija, exhibition of komiks magazine Kush! in co-operation with the Latvian Centre for Contemporary Art, BJCEM, Biennale of Young Artists from Europe and the Mediterranean – Makedonija, Novo doba – Srbija, Angouleme: exhibition 100 pour 100 in a Museum of Comics –Francija, CRACK festival of independent comics –Italija, Ink Plots exhibition, Guapo Comics, Portland –USA).
Leta 2008 se je vpisala na School of Visual Arts v New York-u, pod menorstvom Gary Panter-ja.
Od leta 2010 organizira umetniški projekt SKVER na Hrvaškem Otoku Lošinj in poučuje o stripih na Independent Publishing resource center in Portland, OR, USA. Je tudi soustanoviteljica in organiztorka novega mednarodnega festivala stripa in pripovednih umetnosti – The Projects v Portlandu, Oregon, ZDA.

SAMOSTOJNA RAZSTAVA V SKLOPU BIENALA

STRIP DOWN / Dunja Janković

29.10. – 20.11., LP Bar, Novi trg 2, Ljubljana
Otvoritev: 29.10. ob 20.00

Ilustracija Dušana zanima že od osnovne šole in sicer predvsem kombinacija stripa, karikature in ilustracije. Do sedaj je razstavljal enkrat in sicer v študentskem klubu na Dunaju leta 2010.

Eva Lucija Kozak se je rodila 15. decembra 1989 v Ljubljani. Leta 2013 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri profesorjih Žigi Karižu in Borutu Vogelniku, šolala pa se je tudi na Winchester School of Art v Angliji. Živi in dela v Ljubljani.

2013 je bila nominirana za ESSL ART AWARD in StartPoint. Sodelovala je na številnih razstavah doma in v tujini, med drugim: Odtisi in vtisi v MGLC, Izbire pogleda v galeriji Kresija (LJ), Vstop v galeriji Alkatraz (LJ), Zrcala s spominom v Galeriji SC (Zagreb), Atlas v Kinu Šiška (LJ) in na mesecu oblikovanja Misliti prihodnost (LJ), Vabljeni mladi v galeriji DLUM (MB), Artefatto (Trst), Power of Art (Metz), ESSL v MSMU (LJ), StartPoint Slo v Miklovi hiši (Ribnica), festival Transform (Solun), Rdeče zore (LJ). Imela je samostojne razstave Domnevno koristno v galeriji Simulaker (NM), Beyond Aura v galeriji Palach (Reka) itd.

NAPIHLJIVI OTROCI / Eva Lucija Kozak za BSNI 2013

Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Projekt Napihljivi otroci konstruira pisan svet instantnih rešitev, ki ga avtorica predstavlja s slikarskim kolažiranjem fragmentiranih podob sodobne družbe. Med urbanimi arhitekturnimi kulisami je obstoj napihljivega otroka privlačna, dosegljiva in neobvezujoča popestritev. Praktična možnost, da lahko otroka začasno pospravimo, sovpada z zahtevami po optimalnih rešitvah aktivnega izrabljanja časa in potrebami po nadzoru. Avtorica s sestavljeno podobo pred gledalca postavlja vprašanje razmerju med trenutnimi in potencialnimi situacijami.

Gregor Balog (1983) je absolvent na ALUO v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s slikarstvom in video inštalacijami. Leta 2008 je prejel nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne dosežke v akademskem letu 2007/2008. Doslej se je predstavil na skupinskih razstavah in festivalih: po-kopališče Kolezija, multimedijski dogodek, kopališče Kolezija, Ljubljana (2007); Get Ost, Kunstfest zum Osten, Basel, Švica (2008); Universal Cube, Group exhibition by young artists, Leipzig, Nemčija (2009); Plein Air to Toruń, Toruń, Poljska (2010); Soft Techno z Urošem Weinbergerjem, Galerija Sokolski dom, Novo mesto (2010), Blur Techno z Urošem Weinbergerjem, Galerija Simulaker, Novo mesto (2012), Blur Techno in Mobilne predstavitve MFRU 2012, Centralna postaja, Maribor (2012). Leta 2010 je sodeloval pri projektu video delo za konkurs Sajma kratke elektronske forme(KEF)2010/11, na temo “još 30 sec u ex-Yu” & Tamara Stošič in video biografija Makrocosmos of Marko Modic. Živi in ustvarja v Ljubljani.

SAMOSTOJNA RAZSTAVA V SKLOPU BIENALA

FUTURE OF VOID / Gregor Balog

15.- 21.11. , Galerija JE2, Drenikova 21, (400m od Kino Šiška)
Otvoritev: 15.11. ob 20.00

Kaja Kisilak je ilustratorka in grafična oblikovalka, ki je diplomirala z vizualnih komunikacij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Avtorsko ilustracijo vidi kot svoj najmočnejši izraz, ki ga izrablja tudi znotraj oblikovalskih projektov. Občasno pa ji doda še tretjo razsežnost s pomočjo gline.
Njeno delo je bilo objavljeno na platnicah knjig in na naslovni strani portugalskega mesečnika o kulturi in umetnosti z naslovom Agenda Cultural.
Poleg ilustracije in grafičnega oblikovanja se ukvarja tudi z javnim prostorom. Trenutno sodeluje pri projektih kulturnega društva ProstoRož in je soustanoviteljica civilne pobude Plakatopolis, ki se bori proti prekomernemu zunanjemu oglaševanju v Sloveniji.

ZALEZOVANJE ŽNRKA / Kaja Kisilak

Avtorski projekt je del pregledne razstave Bienala v KŠ

Tridimenzionalne figure iz plastike so nastale na podlagi avtoričinih ilustracij za like iz Lewis Carrollove pesmi »The Hunting of the Snark« (Zalezovanje Žnrka). Pesem govori o posadki, ki se odpravi na izmišljen otok uloviti prav tako izmišljenega Žnrka. Avtorica na razstavi predstavlja glavne like posadke. Carrollova pesem je po mnenju avtorice eno najboljših del književnosti nesmisla. Ravno zato se ji zdi uporaba “tridimenzionalne ilustracije” primeren izraz zanjo.

SAMOSTOJNA RAZSTAVA V SKLOPU BIENALA

Tam Tam: Live akcije / Live drawing action
05.11. – 14.11. Kaja Kisilak