Rojena v Kranju 20.12.1985. Končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafično oblikovanje. Študiram na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer kiparstvo. Ustvarjam konceptna dela, ki temeljijo na neodvisni kulturi in lokacijski identiteti. Risba in ilustracija je en pomembnejših medijev v mojem delu, ker je prvinski odziv na vse dražljaje.
Avtorska projekta sta del pregledne razstave Bienala v KŠ
TAPES/ Neža Jurman
“There is space. This body is a vessel. travels through spaces. Bodies and records.
And by that i mean that. Quiet.
It doesn’t have any words.
The potential in absence. The potential in challenging.”
Povezovanje slišnega z vidnim, delovanje možganskih vzorcev. Medtem ko nekaj gledaš, se nečesa spominjaš, v glavi povezuješ s sliko tudi zvok, občutek. Zapis spomina na vsakem kosu predstavlja zgodbo. Prenos materiala v tem kontekstu (original je plastičen, kopija iz mavca) je v fragilnosti spomina. Odlomljeni deli kopij kaset, ki so minimalni, delujejo kot škrbina, tako kot naši spomini nikoli niso popolnoma v celoti. Delujoče, nedelujoče, čeprav v kaseti ni traku, nam oblika in slika na njej prikličeta zvok. Predmet kot kaseta, danes že pozabljen medij je obenem tih priklic časa, ki je minil.
Delo se lahko gleda kot celota – veliko število kaset je veliko število zgodb, ali kot posamezen predmet. Določena kaseta, ki se jo prime v roko, pove določeno zgodbo. Delo se ukvarja z zvokom, ki je introverten, se dogaja znotraj nas, zato občutimo realno tišino.
TRAVELS THROUGH WHITE NOISE / Neža Jurman
What that heart is, is the art. The narrative space in it, this body travels trough motors. The needle gets broken, the sound gets distracted, the meaning and feeling on the other hand does not. After silence and quiet of beating reality I’ll say the same thing, a sad stand and I wonder if we can accomplish anything. Articulate how to break the alternative, to full an empty room…
And there are empty words and repetition.
But life shows itself in circles.
Veliko število radijskih tranzistorjev, vsak je postavljen na svojo frekvenco, skupaj oddaja določen zvok ničesar. Beli šum ali »white noise«. Okrog njih teče vlak, ki nosi močan magnet in se v krogu od posameznega radia oddaljuje in približuje, ter s tem moti določeno frekvenco. S tem dobimo minimalno motnjo v samem zvoku določene frekvence in s tem motnjo celotnega zvoka – ambienta. Ker se vlak premika v krogu, je sprememba zvoka ciklična, vendar se v tej cikličnosti pojavljajo spremembe zaradi nekonstistence frekvence. Transformacija je komaj opazna.
Vizualni efekt dela je podoben sliki mesta, z radii, ki predstavljajo zgradbe, stolpnice, okrog katerih se pelje vlak. Pomeni tudi osebo, ki se suče okrog svojega življenja, in z vsakim svojim oddaljevanjem ali približevanjem situacijam povzroča spremembo, napako, absurd, komaj občutljivo, vendar je tam. Radii in vlak so postavljeni na podstavku iz mavca, ki je oblikovan tako, da spominja na tla v mestu. Za vizualni efekt sem si izbrala tudi povezavo s »street artom«, tako da so vlak in radii porisani in „tagani“, kot stavbe v mestu.
